Štajersko-prekmursko bučno olje ZGO
ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA ZGO (EVROPSKA ZAŠČITA)
Kmetijski pridelek ali živilo ima lastnosti, ki so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Tako zaščitimo izdelke, pri katerih vsi postopki pridelave in predelave potekajo znotraj določenega geografskega območja. Med tovrstna živila sodijo kraški med, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, piranska sol, prekmurska šunka.
VPLIV OKOLJA
Območje, kjer poteka predelava bučnih semen v štajersko-prekmursko bučno olje, se nahaja znotraj meje, ki poteka od Dravograda do Slovenj Gradca, Mislinje in Velenja, Šoštanja, Mozirja, Nazarij, Vranskega, Prebolda, Zabukovice in Laškega. Od tu naprej pa poteka meja po reki Savinji in Savi mimo Radeč, Sevnice, Krškega, Brežic do Obrežja, nato gre po državni meji s Hrvaško do državne meje s Madžarsko, nato po državni meji (po Karavankah) z Avstrijo spet do Dravograda.
Področje kjer poteka predelava bučnih semen v bučno olje, je naša najbolj vzhodna in najbolj celinska pokrajina, ki pa še nima pravega celinskega podnebja. Srečujeta se omiljena alpska in panonska klima. Tako podnobje označujejo topla, večkrat nevihtna poletja, suhe in sončne zgodnje jeseni, ter ostre zime. Večino regije obsega nižavja, kar skupaj z ugodno klimo ustvarja ugodne razmere za razvoj ekstenzivnega kmetijstva brez uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev ali z omejeno uporabo le-teh.
SLEDIMO TRADICIJI
Na območju Štajerske in Prekmurja sega tradicija pridelave oljnih buč in predelave bučnih semen v bučno olje v 18. Stoletje. Predniki so buče cenili zaradi vsestranske uporabnosti v prehrani ljudi in živali, sejali pa so jih kot vmesni posevek med sončnice in koruzo. Zadnja desetletja narašča sajenje oljnih buč v čistem posevku in je sestavni del poljedelskega kolobarjenja.
ŠTAJERSKO-PREKMURSKO BUČNO OLJE
Bučna semena so brez čvrste olesenele semenske lupine in jih ni treba luščiti. Seme je prevlečeno le s tanko kožico, da barva notranje strain preseva na zunanjo stran, zato je značilno olivno do temno zelene barve. Bučna semena vsebujejo na suho snov okoli 35-55% olja, 25-30% beljakovin, 4-8% ogljikovih hidratov, 2-4% vlaknin, 4-5% mineralov in mikroelementov (K, Ca, P, Mg, Fe, Cu, Mn, Zn, Se), vitamine, sterole, redke aminokisline (Citrulin, cucurbitin), naravno barvilo (klorofil).
Štajersko-prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, proizvedeno s stiskanjem praženih bučnih semen, ki so pridobljene iz buč (Cucurbita pepo) in predelana na območju Štajerske in Prekmurja. Uporabljamo lahko različna bučna semena, med njimi so najbolj zastopane sorte Slovenska golica, Gleisdorfer Ölkürbis, Wies 371 in Olinka, vendar pa morajo vsa bučna semena ustrezati predpisani kakovosti specifikacije za štajersko-prekmursko bučno olje. Olje je rezultat predelave bučnih semen najboljše kakovosti po tradicionalnem postopku in s temeljitim nadzorom proizvodnega procesa. Olje je pridoblejno iz prebranih in učiščenih bučih semen z mehanskim procesom in z uporabo toplote, brez uporabe in dodajanja aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom.
BLAGODEJNI UČINEK UŽIVANJA BUČNEGA OLJA
Številne znanstvene raziskave potrjujejo zdravilnost bučnih semen in bučnega olja. Poudariti je pomembno predvsem pozitivne učinke vitamina E in rastlinskih sterolov, ki kot antioksidanti zavirajo procese staranja, varujejo ožilje, zmanjšujejo verjetnost srčnih napadov ter nastanka rakavih obolenj. Zdravilni učinki sterolov v olju so znanstveno dokazani tudi pri povečani prostati. Ostali vitamini in mineralne snovi pomagajo pri odvajanju vode, krepijo mišičje in vezivno tkivo. Nenasičene maščobne kisline v olju zmanjšujejo nevarnosti srčnega infarkta, zmanjšujejo zlepljanje trombocitov ter posredno sodelujejo pri zaviranju vnetnih procesov.
DOBER TEK
Štajersko-prekmursko bučno olje je nepogrešljivo na najrazličnejših solatah: krompirjevi, kuhani govedini z jajci, na stočjem ali oluščenem fižolu, na zeleni solati, v omakah, kot preliv na sladicah…