Kraški med ZOP

ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA ZOP (EVROPSKA ZAŠČITA)

Kmetijski pridelek ali živilo ima lastnosti, ki so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja in njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Tako zaščitimo izdelke, pri katerih vsi postopki pridelave in predelave potekajo znotraj določenega geografskega območja. Med tovrstna živila sodijo kraški med, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, piranska sol, prekmurska šunka.

VPLIV OKOLJA

Kras uvrščamo v submediteransko območje. Zaradi bližine morja ima sorazmerno dolgo vegetacijsko dobo s srednjo letno temperature zraka 10,6°C. Največ padavin je jeseni, predvsem oktobra, običajno dežuje tudi v maju in juniju. Zima je suha in vetrovna. Za pašno območje je značilna suha klima z nizko relativno vlago zraka in stalno vetrovnostjo. Kraška tla so apnenčasta, s skromno rdečo prstjo, poznano kot terra tossa. Zaradi sušnega podnebja z intenzivnim izparevanjem so travniška in gozdna rastišča skromna. Poljedeljstvo ponuja pester izbor poljščin in travno-deteljnih mešanic.

 ČEBELJA PAŠA

Cvetna sestava trav, detelj, zelišč, gozda in grmovnic nudi pestro čebeljo pašo, ki je bogata z aromatičnimi snovmi, kar se odraža v specifični, polni in živahni aromi medu z intenzivno barvo.

Na Krasu predstavljajo veliko večino travnatega sveta košenice in pašniki, boljših travnikov je le 8%. Za pašnik se rabi udomačena beseda “gmajna”; ta zavzema pretežni del tople, suhe in valovite kraške planote. Gmajna je pusta, kamnita, travna ruša je pretrgana, del površine je skalni grušč ali živa skala (griža). Košenice so na prehodu gozda in gmajne v travnati svet.

Na splošno prevladujejo slabe vrste trav (okoli 10 vrst). Prevladujejo zlatolaska, nizki šaš, pokončna stoklasa, navadni volk, jesenska vilovina in druge. Metuljnice so zastopane z 12 do 14 vrstami. Prevladujejo naslednje vrste: jajčastolistna košeničica, Gorski detelj, pravi ranjak, navadna nokota, poljska detelja. Nabor zelišč je zelo pester. Med 36 do 40 vrstami zelišč so najpogostejša dlakavi gadnjak, Gorski kosmatinec, sredozemski škrobotec, travniška kadulja, dolgostebelna materina dušica, srednji trpotec, bradavičasti mleček in kraški šetraj.

V gozdu, na gmajnah, košenicah in ob zidovih ograd prevladuje naslednje tipično gozdno drevje in grmičevje: črni gaber, črni bor, domači kostanj, graden, velikolistna lipa, cer, hrast puhavec, kraški gaber, topolistni javor, rešeljika, lesk, črni trn, češmin, navadni brin, ruj, akacija.

 SLEDIMO TRADICIJI

 Čebelarska tradicija na območju Krasa je dolga. Ohranjenih je nekaj zapisov nadučitelja Janka Vodopivca, ki je na Krasu čebelaril med letoma 1892 in 1937. Leto 1910 je bilo za razvoj naprednega čebelarstva na Krasu prelomno, saj so se čebelarji organizirali v društvo.

Delovanje društva je pozitivno vplivalo na razvoj sodobnejšega čebelarjenja v panjih s premičnim satovjem, ki so se začeli uveljavljati v 50-ih in 60-ih letih 19. stoletja. Velik napredek v čebelarjenju pomeni Albertijev-Žnideršičev panj ali na kratko AŽ panj, ki se je po letu 1910 razširil tudi na Primorsko. Čebelarstvo na Krasu je med prvo in drugo svetovno vojno doživljalo vrsto pretresov. Kljub temu so čebelarji tako strokovno kot tehnološko napredovali, kar se danes odraža v visoki razvitosti čebelarjenja na Krasu.

 POSEBNOST KRAŠKEGA MEDU

Sestava medonosnega rastlinstva na Karsu se zaradi posebnih podnebnih razmer in mikroklime razlikuje od čebeljih paš v drugih pokrajinah. Samo na Krasu medijo: rešelika, ruj, kraški šetraj (žepek), prava kadulja, dolgostebelna materina dušica; kar odločujoče prispeva k temu, da ima kraški med polno in izrazito aromo, da je po svoji vsebini bolj zrel in suh, izredno bogat z minerali in rudninskimi snovmi.

 RAZLIKA MED CVETLIČNIMI IN GOZDNIMI VRSTAMI MEDU

Med vsebuje različne sladkorje, vodo, v majhnih količinah pa še različne, pretežno organske kisline, beljakovine, proste aminokisline, mineralne snovi, barvila, aromatske snovi, v vodi topne vitamine, encime, različne vrste cvetnega prahu. Delež sladkorjev v medu znaša od 80% do 85%. Cetlični med izvira iz nektarjev žužkocvetnih rastlin. Te z nektarjem privabijo čebele, da oprašijo brazdo cvetic, za nagrado pa jim ponudijo sladek sok, ki je hrana za čebele. Goadni med izvira iz sokov dreves, na katerih se pasejo različne žuželke. Te za zaščito pred naravnimi sovražniki ponudijo del sladkega soka drevesa čebelam za hrano v obliki sladkorjev, same pa zaužijejo ogljikove hidrate. V simbiozi se tako ustvari ravnotežje v naravi, kar lahko izkoristi človek s svojim znanjem.

V satju je med običajno tekoč, nato prej ali slej kristalizira. Nekatere vrste medu kristalizirajo počasneje (po več mesecih), nekatere pa kristalizirajo že v satju. Kristalizacija je naraven pojav, ki ne vpliva na kakovost medu. Potrošniki različno cenijo tekoč ali kristaliziran med. Med segrevanjem do 40°C med ponovno utekočinimo, segrevanje medu pri višjih temperaturah pa uniči dragocene encime.

 BLAGODEJNI UČINKI UŽIVANJA MEDU

Med je najbolj pristno naravno sladilo. Je živilo, ki se ohrani tudi stoletje brez kakršne koli dodatne snovi ali konzervansov, je naraven pridelek, ki ga čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja ali mane.

V medu imajo velik pomen za zdravje flavonoidi, ki delujejo antiosidantno, protivnetno, protimikrobno in zavirajo tvorbo krvnih strdkov. Antioksidanti so odstranjevalci škodljivih prostih radikalov, preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola in s tem zmanjšujejo mašenja žil. Rudninske in druge snovi v medu učinkujejo proti utrujenosti, slabokrvnosti, proti bolečinam in kračem v mišicah ter varujejo jetra. V obdobju nosečnosti pomagajo pri normalnemu razvoju ploda ter zmanjšujejo pogostost bruhanja.

 VRSTE KRAŠKEGA MEDU

 AKACIJEV MED je skoraj brezbarven do svetlo rumen. Ima nežen sadežni vonj po akacijevem cvetju in nežno aromo po vanilijevih bombonih in sladkem sirupu. Kristalizira počasi. Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi sladkorni bolniki. Uporabljamo ga kot sladilo in namaz ter za urejanje prebave, pri želodčkih in črevesnih težavah, zgagi in prehladu.

CVETLIČNI MED je rumeno do rjave barve, odvisno od cvetlic, na katerih je nectar nabran, tudi vonj in okus sta odvisna od njegovega izvora. Kristalizacija je delna, nepravilna. Uporabljamo ga kot sladilo, namaz in kot naravno zdravilo proti alergijam (zlasti senenem nahodu), krepi tudi žile in srce ter pomaga pri izčrpanosti organizma.

GOZDNI MED je svetlo do temno rjave barve, včasih s sivkastim ali zelenkastim odtenkom. Ima precej intenziven vonj po smoli, različen glede na vrsto mane. Okus je sladek, prijeten in se razlikuje glede na vrsto mane. Kristalizira srednje hitro, v celotno količini. Uporabljamo ga kot sladilo, namaz in pri vnetju dihalnih poti, pri zmanjšani odpornosti organizma ter živčni napetosti.

LIPOV MED je svetlo rumene barve z zelenim odsevom in močnim vonjem po lipovem cvetju. Srednje intenzivna aroma po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih je zelo značilna. Običajno kristalizira počasi. Uporablja se pri prehladih, povišani telesni temperature, glavobolu, izgubi apetita in kašlju. Ker pospešuje znojenje, ni priporočljiv za srčne bolnike.

MED DIVJE ČEŠNJE je barve zrelih rdečih češenj z značilnim leskom. Je izrazito sadnega okusa s prijetnim vonjem po zrelih češnjah. Zaradi večje vsebnosti glukoze hitro kristalizira v velikih kristalih, Je med pomladi, odličen proti pomladni utrujenosti.

KOSTANJEV MED je v več odtenkih rjave barve z rdečkastim ali zelenkastim odsevom, močnega in ostrega vonja po kostanjevem cvetju ter intenzivnega okusa, ki pusti obstojno grenkobo po zeliščih. Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. Uporablja se v prehrani in pri slabokrvnosti, utrujenosti ter nezadostni prehrani.

REŠELIKOV MED je rjave barve, v več odtenkih, običajno redko tekoč, močnega izrazitega vonja po mandljih oz. lubju rešelike, v ustih pusti grenak priokus, kar je zanj značilno. Zelo hitro kristalizira v drobnih kristalih. Vsebuje derivate kumarina in oktadekanojsko kislino, ki je ena od uporabnih oblik nasičenih maščobnih kislin v koencimu Q10.