Kočevski gozdni med ZOP

Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla je pridelan na širšem območju Kočevja, ki sodi v preddinarsko in dinarsko območje.

Kočevska gozdnata krajina ima izjemne kvalitete ohranjene narave, zato jo uvrščamo med najbolj ohranjena območja Evrope. Kočevska je, skupaj z dolino Kolpe, opredeljena za zavarovano območje v mreži evropskih naravovarstvenih območjih v okviru projekta Natura 2000.

ČEBELJA PAŠA

Območje čebelje paše je izrazito gozdnato, osrednji del območja meri 800 km2 in je 95% poraščeno z gozdnim drevjem. K floristični pestrosti prispeva tudi vegetacija gozdnih obronkov ekstenzivno kmetijstvo, kjer prevladuje živinoreja na travnatih površinah.

BLAGODEJNI UČINKI UŽIVANJA MEDU

Med je najbolj pristno naravno sladilo. Je živilo, ki se ohrani tudi stoletje brez kakršne koli dodatne snovi ali konzervansov, je naraven pridelek, ki ga čebele proizvajajo iz cvetličnega nektarja ali mane.

V medu imajo velik pomen za zdravje flavonoidi, ki delujejo antiosidantno, protivnetno, protimikrobno in zavirajo tvorbo krvnih strdkov. Antioksidanti so odstranjevalci škodljivih prostih radikalov, preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola in s tem zmanjšujejo mašenja žil. Rudninske in druge snovi v medu učinkujejo proti utrujenosti, slabokrvnosti, proti bolečinam in kračem v mišicah ter varujejo jetra. V obdobju nosečnosti pomagajo pri normalnemu razvoju ploda ter zmanjšujejo pogostost bruhanja.

OBMOČJE PRIDELAVE KOČEVSKEGA GOZDNEGA MEDU

Območje, kjer se prideluje Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla, ki jo pridobi izdelki najvišje kakovosti na ravni EU, je pridelan med rekama Krko in Kolpo na približno 1.500km2. Območje obsega v celoti občine Kočevje, Osilnica, Loški Potok, Sodražica in Ribnica ter delno občine Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Velike Lašče in Dobrepolje.

Na severozahodu poteka meja po meji občine Loški Potok, ob vznožju Racne gore ter se na severu nadaljuje mimo krajev Lužarji, Krvava peč, Rob in po dolini Rašče zavije proti kraju Ponikve, nato pa proti jugozahodu ob vznožju Roga ter Poljanske gore do reke Kolpe. Na jugozahodu in jugu poteka meja območja vzporedno z državno mejo Republike Hrvaške; ob reki Čabranki in Kolpi.

ZAJAMČENA KVALITETA KOČEVSKEGA GOZDNEGA MEDU

 Čebelarji združeni v skupino proizvajalcev Kočevskega gozdnega medu jamčimo za kakovost in izvor med una pašnem območju širne Kočevske. Zagotovljena je sledljivost in kontrola v celotnem procesu pridobivanja medu in njegove polnitve. Vzpostavljen je celovit system notranjega nadzora, ki vsebuje redne periodične preglede zunanjega neodvisnega presojevalca.

V letu 2000 je bilo ustanovljeno Društvo za zaščito geografskega porekla kočevskega medu, kasneje preimenovano v Združenje Kočevski med, v katerem so danes zbrani najboljši čebelarji iz tega območja. V letu 2012 je bila registrirana skupina proizvajalcev. Le člani skupine proizvajalcev lahko tržijo med pod blagovno znamko Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla. Čebelar, ki želi svoj med prodajati kot Kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla, jamči za zdravstveno neoporečnost medu v skladu z obstoječo zakonodajo. Nadzor na terenu je večstopenjski in ga poleg čebelarjev izvajajo tudi Združenje Kočevski med, pregledniki Čebelarske zveze Slovenije z licenco za pregled ustreznosti čebelarjenja in v končni fazi še neodvisni verifikacijski organ Bureau Veritas d.o.o.

Kočevski gozdni med, katerega osnovne vrste so gozdni, smrekov, hojev in lipov med, je prvi slovenski med z evropsko registracijo ZOP (Zaščitena označba porekla).

VRSTE KOČEVSKEGA GOZDNEGA MEDU

 GOZDNI MED je mešanega mineralnega izvora in vsebuje veliko mineralnih snovi. V nejm običajno prevladuje mana s smreke (Picea abies) ali hoje (Albies alba). Nosilci medenja so kaparji (Lecanium hemicriphum) na mladih iglastih poganjkih, ki ostanejo prisotni celo leto in medijo ob toplem in soparnem vremenu. Med zaradi njih navadno dobi rdečkasto barvo. Povzročitelji medenja so lahko tudi ušice, takrat je med bolj črne barve. Odlično medijo še Javor (Acer sp.), predvsem splošno razširjen gorski javor (Acer pseudoplatanus), ostrolistni javor (Acer platanoides) in poljski javor ali maklen (Acer campestre). Pomemben vir medenja predstavljajo tudi mana na topokrpem javorju (Acer obtusatum).

SMREKOV MED je v tekočem stanju rdečkastorjav in precej gost. Ima okus po smoli. Le redko se pridela sortnega, največkrat je mešan z mano listevcev in delno s cvetličnim. Smrekov med blagodejno učinkuje proti kašlju, bronhitisu in raznim pljučnim boleznim. Vsebuje mnoge rudninske snovi in terpene, ki mehčajosluz pri boleznih dihalnih organov.

HOJEV MED

Medenje na hoji ali navadni jelki (Albies alba) se začne že aprila in maja z medenjem malega hojevega kaperja (Physokermes hemycrypus) in kasneje še brstne hojeve ušice (Mindarus abietinus).

Za čebelarje je najpomembnejše medenje v juliju in avgustu. Nosilki medenja sta velika rjava hojeva ušica (Todalachnusabieticola) ter zelena hojeva ušica (Cinara pecrinatae).

Manina paša na jelki se pojavlja vsako leto, le da je to medenje v slabih letih močno odvisno od lege jelovih sestojev. Na medenje močno vplivajo zračni tokovi ter nočne temperature. Padec temperature pod 13 stopinj Celzija ali celo 10 stopinj Celzija, ni najbolj primeren za medenje hoje. Pri nizkih nočnih temperaturah se v mani tvori vec melicitoze, kar povzroča zgodnjo kristalizacijo medu.

LIPOV MED

Lipa (Tilia platyphyllos) in lipovec (Tilia cordata) sta vrsti, ki nudita čebelam nektarno bodisi manino pašo. Lipa zacveti v juniju, lipovec sledi dva tedna kasneje. Paša na lipi pogosto spremlja, še predhodno medenje na iglavcih (smreka,hoja) ter na drugih listovcih (javor, hrast…) ali podrasti.

Ker lipa ne daje veliko nektarja, je med običajno mešanica z gozdnim medom, vendar ima lipa dominaten vonj in aromo. Take medove označimo lipa maninega izvora oziroma kot gozdni med z lipovim okusom, kar je posebnost Kočevskega gozdnega medu-lipa. Ker je medenje na lipi precej nepredvidljivo čebelarji poskrbijo, da vedno iztočijo panje pred cvetenjem lipe (okrog 15. junija) in po medenju (10. julija).

Za Kočevski gozdni med-lipa je značilna višja električna prevodnost kot pri lipovih medovih iz drugih geografskih območij.